»Kdor hoče peti otrokom, mora imeti glas, ki gre čez do-re-mi in nazaj do mi-re-do. A sam glas še ni dovolj. Mora imeti tudi veliko in lepo srce, v katerega gredo vsi otroci od Anžeta do Žige pa od Žive do Anke. Tak glas in srce, bi rekel, ima Romana Krajnčan. Zato poje otrokom prave njihove pesmi.«